Francijo na jugu obdajata morje in blaga sredozemska klima. Tam najdemo rodovitne ravnice, gorice prekrite z vinogradi, sadovnjaki in gozdovi, kjer se nahaja polno divjadi. Na severu se širijo prostrani pašniki, ki pripomorejo k temu, da mleko in sir iz teh krajev odlikuje vrhunska kvaliteta. V pripravi svojih jedi Francozi poredko uporabljajo svinjsko ali katerokoli drugo živalsko mast. Kadar je za pripravo jedi potrebna maščoba uporabljajo olje ali maslo. Francoska kuhinja je zanimiva zaradi svoje raznolikosti, ki se odraža v sami geografski barvitosti. Vsaka pokrajina ponuja svoje specialitete. Za pripravo različnih jedi uporabljajo širok spekter sestavin. Delikatesa francoske kuhinje so žabji kraki in polži.

 

Zajtrk predstavlja lažji obrok dneva. Navadno je to croissant s skodelica kave ali čaja. Francozi kosijo v restavracijah in kantinah. Pomembnejši obrok v dnevu predstavlja večerja, ki je sestavljena iz treh ali štirih obhodov in vsebuje predjed, glavno jed, sire in sladico. Čas izkoristijo za druženje in sproščanje. Vsaki dobri jedi se prileže dobro vino, česar se Francozi zavedajo. Poznajo mnogo vrst odličnih vrhunskih vin, šampanjcev in konjakov, ki dopolnjujejo bogati renome te kuhinje.

Grška kuhinja je najstarejša kuhinja v Evropi, katere začetek sega v antične čase. Je tipična mediteranska kuhinja. V svojem dolgem obdobju obstoja se je na grških tleh oblikovala edinstvena kuhinja, ki je v nekaterih pogledih vplivala na razvoj danes svetovno znanih turške in italijanske kuhinje, ta proces pa je deloval tudi obratno. Grška kuhinja je preprosta, vendar bogata. Za pripravo jedi se uporablja veliko sveže zelenjave, olivnega olja, zelišč, vina, ribjega mesa in morskih sadežev, perutnine, jagnjetine in ovčetine, svinjine, feta sira, jogurta, oreščkov in medu.

Praviloma se v Grčiji jedo trije obroki dnevno. Zajtrku in kosilu ne posvečajo velike pozornosti, saj je njihov glavni obrok večerja, ki obenem predstavlja dobro priložnost za druženje z družino in prijatelji. Grki so tudi veliki uživalci vin. Mogoče najbolj zanimivo med grškimi vini je mlado belo vino retsina, ki mu dodajo smolo (konzervans). Znano je tudi grško žganje ouzo, prozorna tekočina, ki pomešana z vodo postane mlečno bele barve (podobno kot turški raki ali italijanska grappa). Tako kot Turki so tudi Grki oboževalci kave. Poznamo grško ledeno kavo oziroma frape, ter grško kavo (turška kava).

Italijanska kuhinja je danes zagotovo ena izmed najbolje poznanih kuhinj v svetu. Osnova italijanske kuhinje je preprostost. Uporaba svežih sestavin in aplikacija preprostih kuharskih tehnik ohranjata izviren in naraven okus italijanske hrane. Čeprav govorimo o enotni italijanski kuhinji, je ta v resnici zelo raznolika in se jedi spreminjajo od pokrajine do pokrajine.

 

Tipičen italijanski obrok je sestavljen iz večih jedi in ne služi zgolj prehranjevanju, marveč je čas za družino in prijatelje. Obedovanje se prične z aperitivom (aperitivo), nato sledi topla ali hladna predjed (antipasto). Obrok nadaljujemo s prvim obhodom (primo), ki sestoji iz krožnika pašte, rižote, polente ali juhe. Najbolj podoben glavni jedi je drugi obhod (secondo) - navadno jed, ki vsebuje ribje ali drugo meso (teletino, govedino, svinjino ali perutnino). Glavni jedi postrežemo solato ali skuhano zelenjavo (contorno). Za poobedek se poslužimo sira in zelenjave (formaggio e frutta), postrežemo pa še s tortico ali pecivom (dolce). Na koncu obroka spijemo skodelico kave (caffe) ter kozarček likerja (digestivo), da bi si popravili grenki priokus kave.

Kulinarično se je izbolikovala, obogatila in razvila v času Osmanskega cesarstva. Danes jo uvrščamo v sam vrh desetih najboljših kuhinj sveta. Njen močan vpliv je opazen tako pri sosednjih kuhinjah, kakor tudi drugod po svetu. Če jo smatramo kot celoto, opazimo, da je dejansko zelo raznolika in krajevno-specifična kuhinja. Osnovne sestavine, ki se uporabljajo za pripravo odličnih jedi so pšenična moka, riž, siri, oreščki, ovčje in kozje meso, ribe, ter sveža zelenjava in sadje, kar dopolnjuje preudarna uporaba začimb. Jedilnik je sestavljen iz treh ali več jedi. Značilno za turško kuhinjo je serviranje večih toplih ali hladnih predjedi, kar se imenuje meze.

 

Tipične turške jedi, ki jih poznamo tako pri nas, kot drugod so sarma, burek, kebab, čufti, baklava idr. Zelo široka je uporaba jogurta, ki lahko služi kot dodatek jedem ali v vročih poletnih dneh razredčen z vodo predstavlja osvežilno pijačo - ayran. Pomembno vlogo med brezalkoholnimi pijačami imata tudi črni čaj in gosta turška kava, ki se postreže v majhni šalčki imenovani fildžan. Med alkoholnimi pijačami poznamo različna turška vina ter janeževo žganje - raki, ki pomešano z vodo postane mlečno bele barve in mu pravijo "levje mleko". Jedo se trije obroki dnevno, ki so skrbno pripravljeni in zaužiti v družbi.